Ko se stvari poklopijo, se poklopijo zares – Molniški tek 2022
V nedeljo 15. 5. 2022 ni bilo napovedano zgolj lepo vreme, temveč tudi že 42. Molniški tek –
memorial Milana Briclja. Ker tradicija nekaj velja, že na začetku poudarimo, da gre res za 42
neprekinjenih ponovitev, niti covid ni pristrigel peruti Športnemu društvu Zadvor, kar se tiče
organizacije te tekaške prireditve, ki predstavlja vrhunec rekreativnih prireditev v ČS Sostro (če ne
celo širše 😉 ).
Prireditev že dolga leta pomeni vrhunec rekreacije v vzhodnem delu Ljubljane, ki sicer velja za zelena
pljuča mesta. Že vseskozi je za prireditev značilna precejšnja lokalna vpetost, saj na tek pridejo tako
ljubitelji resnega rekreativnega teka (torej tekmovalci) kot tudi ljubitelji zmernega napredka. To so
ljudje, ki jim tekmovanje ni na prvem mestu, a se radi dobro počutijo (se zato rekreirajo) in so radi v
dobri družbi (zato pridejo na MOLNIŠKI TEK) in prisegajo na odgovorno ravnanje. Poleg omenjenih ne
smemo pozabiti niti na otroke in mladino. Vseskozi dobro sodelujemo tako s OŠ Sostro kot z lokalno
izpostavo vrtca Pedenjped, enota Učenjak. Ti otroci so naši zvesti udeleženci in prav njim želimo
vedno znova pričarati pravi pomen rekreacije. To je zdravo počutje in življenje ter pozitiven pogled na
svet.
Zagotovo lahko trdimo tudi, da je šlo za prvo tekaška prireditev v ČS Sostro po covidnih časih, ki se je
očitno niso veselili zgolj organizatorji, temveč tudi lepa množica tekačev. Če smo natančnejši: teka se
je udeležilo ravno 199 tekačev, od tega 100 otrok. Ostali so bili po letnicah sicer uvrščeni v druge
starostne kategorije, a tudi v njihovih očeh je bilo zaznati otroško navdušenost nad tekom, nad
gibanjem in rekreacijo, navsezadnje tudi nad srečevanjem starih tekaških kameradov. Številčna
udeležba je organizatorje nadvse razveselila, saj je šlo za najbolj množičen tek tega desetletja.
Morda se zdi številka majhna, a se organizatorju zdi kot prebojna, saj vseskozi poudarja, da je
prireditev lokalnega in rekreativnega značaja, kjer je predvsem pomembno prizadevanje za zdrav
način življenja, za njegovo promocijo, malo tekmovalnega pridiha pa tudi ne škodi. In zato ŠDZ vedno
znova pripravi tako medalje za spodbudo za najmlajše, kot tudi tiste komplete medalj, ki se
podeljujejo za najhitrejše dosežke. Te so se letos podeljevale v različnih starostnih kategorijah na pet
(5), deset (10) in dvajset (20) – kilometrskih razdaljah. Zaradi nabora tradicionalnih donatorjev, je
bilo poskrbljeno tudi za nagrade. Radi se tudi pohvalimo, da je z nami tekel tudi, ne zgolj lokalna,
temveč verjetno najstarejša slovenska tekaška legenda : Ivan Bartol. Ivan, hvala !
Kot že nekaj let zaporedoma je bila osrednja štartno-ciljna arena pred Zadružnim domom Zadvor,
sama trasa pa je po 200 m asfalta zavila na travnike, makadam in gozdne poti, ki se vijejo v dolini
Konjšica pod Urhom. Res bi bilo škoda, če ne bi poudarili, da so bile razmere za tek sicer malce
težavne, saj je bilo precej vroče, a trasa je ponujala tudi senčne odseke in glasbeno poživitev na vsake
toliko časa, saj je bila z nami tudi Glasbena šola Bučar. Če poskusimo ubesediti potek trase po
domače, je šla nekako takole: najprej gasa dvesto metrov po asfaltu, potem zaviješ levo na travnike –
greš samo ravno, torej travnike uživaško prečiš do gozda, tam te navigacija usmeri po gozdni poti, ki
teče res ob robu gozdu. Ampak ta pot se enkrat konča, zato ob prihodu na travnik zaviješ desno in
gasa mimo obeh lovskih opazovalnic do mostička; v lahnem drncu se prekobališ čezenj, nakar sledi
kratka sladka makadamska ravnina do naslednjega ovinka v levo, kjer prideš na pravi makadam in
odtečeš po njem v gozd do obračališča. Ker se tu trasa malček vzpenja, boš na obračališču verjetno
zadihan in preznojen, ampak nič ne de, saj te sedaj čaka spust prosti mostičku. In spet: ko prideš
čezenj, zaviješ levo na travnike in tečeš do naslednje markacije, ki te po travniku še malo povijuga,
nakar trčiš ob asfaltno cesto, se po njej vrneš proti Zadružnemu domu Zadvor in tam zmagoslavno
viješ roke v zraku, ker si v cilju, ali pa si privoščiš krog ali dva. To zadnje je bilo odvisno od tekačevih
ciljev in pripravljenosti.
Ob prihodu v cilj je sledilo prijetno druženje, ki se je proti pričakovanjem zavleklo globoko v
popoldne. Seveda predvsem z mislijo na letos pretečene kilometre, na možne izboljšave in
organizacijo prireditve prihodnje leto, ko želimo ponoviti letošnjo izkušnjo. Ki je bila nasploh
pozitivna. O vsem tem se da prepričati tudi iz nabora fotografij, ki si jih je mogoče ogledati TU
(rezultati TU).
Zdi se, da je letošnji Molniški tek lepo povzel prizadevanje ŠDZ kot ga ima že nekaj let zapisanega v
vsakokratnem letnem načrtu in sicer, »da poslanstvo ŠD Zadvor temelji na promociji in izvajanju
zdravega življenjskega sloga ter aktivnega preživljanja prostega časa za čim širšo množico, predvsem
prebivalcev ČS Sostro. Skladno z načeli trajnostnega družbenega razvoja si v okviru svojih dejavnosti
prizadeva tudi za vzdrževanje zdravega in čistega okolja in s tem povezanih dejavnosti«- Vse zapisano
smo izvajali tudi na letošnjem teku, zato je potrebno na koncu izreči zahvalo vsem, ki so pomagali pri
izvedbi teka in vsem, ki so se teka udeležili.