Ko se stvari poklopijo, se poklopijo zares – Molniški tek 2022

V nedeljo 15. 5. 2022 ni bilo napovedano zgolj lepo vreme, temveč tudi že 42. Molniški tek –

memorial Milana Briclja. Ker tradicija nekaj velja, že na začetku poudarimo, da gre res za 42

neprekinjenih ponovitev, niti covid ni pristrigel peruti Športnemu društvu Zadvor, kar se tiče

organizacije te tekaške prireditve, ki predstavlja vrhunec rekreativnih prireditev v ČS Sostro (če ne

celo širše 😉 ).

Prireditev že dolga leta pomeni vrhunec rekreacije v vzhodnem delu Ljubljane, ki sicer velja za zelena

pljuča mesta. Že vseskozi je za prireditev značilna precejšnja lokalna vpetost, saj na tek pridejo tako

ljubitelji resnega rekreativnega teka (torej tekmovalci) kot tudi ljubitelji zmernega napredka. To so

ljudje, ki jim tekmovanje ni na prvem mestu, a se radi dobro počutijo (se zato rekreirajo) in so radi v

dobri družbi (zato pridejo na MOLNIŠKI TEK) in prisegajo na odgovorno ravnanje. Poleg omenjenih ne

smemo pozabiti niti na otroke in mladino. Vseskozi dobro sodelujemo tako s OŠ Sostro kot z lokalno

izpostavo vrtca Pedenjped, enota Učenjak. Ti otroci so naši zvesti udeleženci in prav njim želimo

vedno znova pričarati pravi pomen rekreacije. To je zdravo počutje in življenje ter pozitiven pogled na

svet.

Zagotovo lahko trdimo tudi, da je šlo za prvo tekaška prireditev v ČS Sostro po covidnih časih, ki se je

očitno niso veselili zgolj organizatorji, temveč tudi lepa množica tekačev. Če smo natančnejši: teka se

je udeležilo ravno 199 tekačev, od tega 100 otrok. Ostali so bili po letnicah sicer uvrščeni v druge

starostne kategorije, a tudi v njihovih očeh je bilo zaznati otroško navdušenost nad tekom, nad

gibanjem in rekreacijo, navsezadnje tudi nad srečevanjem starih tekaških kameradov. Številčna

udeležba je organizatorje nadvse razveselila, saj je šlo za najbolj množičen tek tega desetletja.

Morda se zdi številka majhna, a se organizatorju zdi kot prebojna, saj vseskozi poudarja, da je

prireditev lokalnega in rekreativnega značaja, kjer je predvsem pomembno prizadevanje za zdrav

način življenja, za njegovo promocijo, malo tekmovalnega pridiha pa tudi ne škodi. In zato ŠDZ vedno

znova pripravi tako medalje za spodbudo za najmlajše, kot tudi tiste komplete medalj, ki se

podeljujejo za najhitrejše dosežke. Te so se letos podeljevale v različnih starostnih kategorijah na pet

(5), deset (10) in dvajset (20) – kilometrskih razdaljah. Zaradi nabora tradicionalnih donatorjev, je

bilo poskrbljeno tudi za nagrade. Radi se tudi pohvalimo, da je z nami tekel tudi, ne zgolj lokalna,

temveč verjetno najstarejša slovenska tekaška legenda : Ivan Bartol. Ivan, hvala !

Kot že nekaj let zaporedoma je bila osrednja štartno-ciljna arena pred Zadružnim domom Zadvor,

sama trasa pa je po 200 m asfalta zavila na travnike, makadam in gozdne poti, ki se vijejo v dolini

Konjšica pod Urhom. Res bi bilo škoda, če ne bi poudarili, da so bile razmere za tek sicer malce

težavne, saj je bilo precej vroče, a trasa je ponujala tudi senčne odseke in glasbeno poživitev na vsake

toliko časa, saj je bila z nami tudi Glasbena šola Bučar. Če poskusimo ubesediti potek trase po

domače, je šla nekako takole: najprej gasa dvesto metrov po asfaltu, potem zaviješ levo na travnike –

greš samo ravno, torej travnike uživaško prečiš do gozda, tam te navigacija usmeri po gozdni poti, ki

teče res ob robu gozdu. Ampak ta pot se enkrat konča, zato ob prihodu na travnik zaviješ desno in

gasa mimo obeh lovskih opazovalnic do mostička; v lahnem drncu se prekobališ čezenj, nakar sledi

kratka sladka makadamska ravnina do naslednjega ovinka v levo, kjer prideš na pravi makadam in

odtečeš po njem v gozd do obračališča. Ker se tu trasa malček vzpenja, boš na obračališču verjetno

zadihan in preznojen, ampak nič ne de, saj te sedaj čaka spust prosti mostičku. In spet: ko prideš

čezenj, zaviješ levo na travnike in tečeš do naslednje markacije, ki te po travniku še malo povijuga,

nakar trčiš ob asfaltno cesto, se po njej vrneš proti Zadružnemu domu Zadvor in tam zmagoslavno

viješ roke v zraku, ker si v cilju, ali pa si privoščiš krog ali dva. To zadnje je bilo odvisno od tekačevih

ciljev in pripravljenosti.

Ob prihodu v cilj je sledilo prijetno druženje, ki se je proti pričakovanjem zavleklo globoko v

popoldne. Seveda predvsem z mislijo na letos pretečene kilometre, na možne izboljšave in

organizacijo prireditve prihodnje leto, ko želimo ponoviti letošnjo izkušnjo. Ki je bila nasploh

pozitivna. O vsem tem se da prepričati tudi iz nabora fotografij, ki si jih je mogoče ogledati TU

(rezultati TU).

Zdi se, da je letošnji Molniški tek lepo povzel prizadevanje ŠDZ kot ga ima že nekaj let zapisanega v

vsakokratnem letnem načrtu in sicer, »da poslanstvo ŠD Zadvor temelji na promociji in izvajanju

zdravega življenjskega sloga ter aktivnega preživljanja prostega časa za čim širšo množico, predvsem

prebivalcev ČS Sostro. Skladno z načeli trajnostnega družbenega razvoja si v okviru svojih dejavnosti

prizadeva tudi za vzdrževanje zdravega in čistega okolja in s tem povezanih dejavnosti«- Vse zapisano

smo izvajali tudi na letošnjem teku, zato je potrebno na koncu izreči zahvalo vsem, ki so pomagali pri

izvedbi teka in vsem, ki so se teka udeležili.